Anton Janša
Anton Janša velja za enega od očetov sodobnih čebelarskih tehnik in enega od pionirjev čebelarstva v svetovnem merilu.
Rodil se je leta 1734 v Breznici na Gorenjskem in odraščal v družini, ki je imela več kot sto čebeljih panjev. Posebno zanimanje za čebele je razvil že v mladih letih. Kljub svojemu izjemnemu umetniškemu talentu za slikarstvo, se je odločil, da postane profesionalni čebelar.
Janšev inovativni pristop in dober občutek za opazovanje sta mu pomagala pri uvajanju revolucionarnih novosti v čebelarstvu: izumil je novo podobo panja, izpopolnil tehnike za proizvodnjo medu, opredelil vlogo dronov in čebeljih matic ter napisal vrsto knjig o čebelarstvu.
Svojo umetniško nadarjenost je združil s svojo ljubeznijo do čebelarstva tudi s slikanjem panjskih končnic in popularizacijo te edinstvene slovenske tradicije. Njegova odkritja so bila zelo iskana, zato je veliko potoval po deželah Habsburškega cesarstva in delil svoje znanje. Njegov sloves je kasneje pritegnili pozornost cesarice Marije Terezije, ki ga je imenovala za uradnega učitelja čebelarstva na cesarskem dvoru na Dunaju.
Pomen njegovega dela je sčasoma pridobil nove razsežnosti in po njegovi smrti so njegove knjige postale uradni učbeniki čebelarstva v celotnem habsburškem cesarstvu.
Z namenom obeležiti njegovo zapuščino in širiti ozaveščanje o pomenu čebel je Čebelarska zveza Slovenije ob podpori Republike Slovenije podalo pobudo pri Organizaciji Združenih narodov, da se rojstni dan Antona Janše (20. maj), razglasi za svetovni dan čebel.
